V poglavju Kdo je bil Rudolf Maister nam avtor predstavlja častnika Maistra in njegovo življenje, nato pa v poglavju Rudolf Maister prevzame vojaško oblast na Štajerskem opisuje dogajanje v Mariboru v teh usodnih prevratnih časih in boje Maistrovih borcev, vključno z vojaškimi operacijami jugoslovanskih čet na Koroškem 1919. leta. Nadalje se dotakne trenutkov generalovega osebnega razočaranja in njegovega umetniškega ustvarjanja, ki ga dopolni v poglavju Vojak in ljubitelj lepega, v katerem piše o Maistrovem pesniškem in likovnem ustvarjanju in ne pozabi omeniti niti Maistrovega zanimanja za glasbo. Ta mu je bila pri srcu, tudi sam je s svojim zvonkim globokim glasom rad zapel v moški družbi, zlasti med svojimi vojaki. Besedilo se zaokroži s sklepnim poglavjem, v katerem avtor poudarja, da smo Slovenci generalu Maistru dolžni priznanje in zahvalo. Za njegove dosežke v kulturi, za njegovo ljubezen do slovenske besede in slovenske knjige, za spodbujanje h kulturni rasti. »Največ pa mu dolgujemo, da je zmogel v zapletenih razmerah ob prevratu z modrostjo, vojaško odločnostjo in spretnostjo ubraniti Sloveniji velik del njenega ozemlja, ki so si ga lastili drugi. Republika Slovenija bi brez njega ne bila to, kar je danes.« Komentar k temu ni potreben.