Na straneh Dela, ki po svoje navezuje na tradicijo Tavčarjevega Slovenskega naroda, sem v tistem tednu opazil samo droben članek na kulturni strani; sporočal je, da je stripar Iztok Sitar (alias Ninel) iz besedila 4000 naredil strip in izdal album, izvirniki so na ogled v Loškem muzeju. To je bilo tudi eno redkih, če ne kar edino avtorsko dejanje ob tej obletnici. Precej bolj kot v prestolnici so se nacionalnega veljaka spomnili v njegovem lokalnem okolju, na Gorenjskem, zlasti v Poljanski dolini. Časopis Gorenjski glas objavlja podlistek o njegovem življenju in delu in pripravlja javni intervju (Glasovo prejo) o tavčarjanskih rečeh. Na Visokem, ki je bilo nekoč Tavčarjevo in kjer v nekdanjem kmečkem dvorcu še vedno strašijo vsi mogoči duhovi, so se svojega rojaka ter strastnega lovca in ribiča kar na prijetnem pikniku spomnili člani tukajšnje lovske in ribiške družine. To nedeljo je bila na istem kraju klepetalnica, ljudsko zborovanje, na katerem so besedovala tudi znana imena. V Gorenji vasi, kjer je po njem že lep čas imenovana osnovna šola, so priredili teniški turnir po vzoru iz Tavčarjevih časov. Teniško igrišče na Visokem je bilo eno prvih v Sloveniji. Danes to staro gosposko igro prav radi prakticirajo novi lokalni in nacionalni veljaki; star način so obudili tako, da so nastopili v enakih oblekah kot Visočan in njegovi gosti in po pravilih, ki so veljala pred sto leti...