Gotovo se boste morali strinjati, da nam v tej drugače sicer povsem zabavni epohi pohlepa, nečimrnosti in alkoholiziranega omedlevanja po samotnih hotelskih sobah primanjkuje prav vrednot, takih duhovnih. Zato in pa tudi na temelju osebnega prepričanja, da je tisočletje pred nami tisočletje duhovnosti, so se predstavniki nekaterih za nravno hrbtenico skrbečih združenj v navezi z Radiom Ognjišče odločili prirediti pravi pravcati Festival duhovne ritmične glasbe, kot dodaten razlog pa so navedli, da je pri nas iz meseca v mesec več godbe, ki sicer resne in spoštljive motive rada poboža na nekoliko bolj posveten, popevkarski način. Prek festivala naj bi na svoj račun prišla prav taka glasba, ki ima v podalpskem kontekstu gotovo še vedno nekoliko novorojenskih težav z identiteto: po eni strani je za take selekcije pristojne avtoritete ne želijo uvrstiti na tiste prave resne festivale pobožnega zborovskega petja, po drugi pa se po besedah Andreja Kneza, tajnika društva Salezijanski mladinski center Maribor in ene primarnih gonilnih sil projekta, od krščanskega popa vse preveč samoobrambno odmika tudi splošni javni prostor, ki začne menda nemudoma brskati bodisi za napakami bodisi za neko »revolucijo, ki naj v cerkvene kroge preprosto ne bi sodila«. Prav ansamblom, ki želijo tovrstnim pomislekom čim prej odvzeti vsako legitimnost, je pomenila prireditev tisto zlato priložnost, da vsem zainteresiranim dokažejo, da pomeni evangelij predvsem veselo izročilo.