Moj fant je edinec, ima starše, ki pretiravajo v skrbi zanj na vseh področjih. Oba sva že v službi, zato sva se pred pol leta skupaj vselila v stanovanje, ki so mi ga kupili moji starši. Mislila sem, da bova začela živeti kot zakonca, s svojim gospodinjstvom, da bova sama odločala o svojem prostem času, dopustu in vsem drugem, pa ni tako. Mojemu fantu vsak dan skuha mati kosilo, seveda samo hrano, ki jo ima rad, pere mu in lika, sprašuje ga o vsem, kar se nama dogaja, ob nedeljah njegovi starši želijo, da hodimo skupaj v njihov vikend. Vse v zvezi z avtom mu ureja oče, kadar je treba kaj popraviti ali pripeljati, to stori oče. Skratka, vodita njegovo življenje. Temu se seveda upiram, a nič ne zaleže. Fant ne more razumeti, zakaj bi rada gospodinjila, če to rada počne njegova mama. Najbolj pa me je pogrelo, ko je zbolel, takrat je mama odločno zahtevala, da je pri njej, da bo ona poskrbela, da se bo pozdravil. In fant je seveda tako tudi storil. Mislim, da ta njegova razvajenost in odvisnost od staršev že ogroža najino zvezo. Nemočna sem, preprosto mu ne morem dopovedati, da to ni normalno. Kaj mislite o tem vi?