Če ste od novih Oken pričakovali kako večjo, že na prvi pogled vidno spremembo, boste ob namestitvi razočarani. 64-bitna izdaja je na prvi, drugi in še marsikateri pogled ter poklik popolnoma enaka dosedanjim Winsom XP in ne vključuje niti malenkostno polikanega uporabniškega vmesnika iz Media Center Edition 2005. A pod površjem se skriva kar nekaj zanimivosti. Morda najbolj presenetljiva je dejstvo, da Windows XP 64-bit Edition, kakor se skupek softvera uradno imenuje, ni zasnovan na prejšnjih XPjih, temveč na Win Server 2003 SP1. Sistema sta si resda silno podobna in uporabljata večidel enako arhitekturo, vendar MS popravke zanje izdaja ločeno. Iz tega je moč sklepati, da skupki zaplat (service packi) odslej ne bodo istočasno na voljo za vse različice ikspejev. Po drugi strani menjava korenin prinaša nekaj blagodejnih posledic, med katerimi velja izpostaviti večjo stabilnost, izboljšano varnost in močno zloščeno podporo mrežnim tehnologijam. V praksi je najbolj opazna ravno slednja - priče smo bili navdušujoče urnemu iskanju računalnikov v mreži in dostopanju do njih, česar boste gotovo veseli uporabniki domačih omrežij in redni obiskovalci LAN-partijev. Med razlogi za ta nepričakovani pospešek je nemara tudi dokončna opustitev ostarelih sporazumevalnih protokolov AppleTalk in NetBEUI. Glede na to, da gre za dandanes povsem nepotrebni tehnologiji, lahko rez le pozdravimo. Microsoftovi kirurgi so z novega sistema odstranili še nekaj nepotrebne tolšče, recimo podporo izvrševanju 16-bitnih aplikacij. Da, prav ste slišali, 64-bitni Winsi ne poznajo več DOSovskega okna in niso zmožni poganjati starodavnih špilov ter aplikacij. Čeprav bo ta odločitev Okna 64 gotovo priskutila pustolovskim nostalgikom, je sporočilo jasno: s preteklostjo smo opravili!