Pogosto pa šepa tehnika. Medtem ko lahko policija v Nemčiji, pa čeprav le na podlagi sodnega sklepa, prisluškuje vsakemu telefonu, je nadzor nad prometom elektronske pošte v realnem času skoraj nemogoč. Tega so trenutno sposobne le obveščevalne službe s svojimi ogromnimi elektronskimi ušesi in računalniškimi možgani - denimo ameriška prisluškovalna postaja Echelon v bavarskem Bad Aiblingu. Tudi izsiljevalca Nestléja, ki so ju prijeli 28. decembra, bi lahko ujeli že mnogo prej, »če bi imeli boljšo tehniko,« se pritožuje Reiner Richert, strokovnjak za elektronsko obdelavo podatkov iz münchenskega mestne policijske centrale. Nekdanji menedžer MIchael S. in njegova žena Christine sta frankfurtskemu koncernu Nestlé pod psevdonimom »Robin Food« po elektronski poti poslala približno 200 sporočil in v njih zahtevala 8 milijonov mark. Kriminalisti pošiljateljev preprosto niso mogli identificirati. Koncern je na koncu na videz popustil zahtevam in v skladu z navodili iz elektronskih sporočil nakazal znesek v latvijsko Rigo. Od tam je denar romal v banko Hamilton na karibskem raju Grenada, nato naprej na Ciper in končno v München - na bančni račun izsiljevalcev, ki pa sta imela smolo, kajti policija se je, ker je bila to njena edina možnost, že od začetka prilepila na vsak transfer. Kriminalni kvantni skok je tokrat še spodletel. Pogosto kriminalisti pri prizadetih naletijo na molk. Novi zakoni in poostrena aktivnost varuhov zakonov večine koncernov sploh ne zanimajo. Probleme raje rešujejo s pomočjo privatnih internetnih detektivov in varnostnih služb. Vsak sodni postopek proti hackerju bi jih namreč prisilil, da bi razkrili pomanjkljivosti v varnosti in s tem ne le spodbudili posnemovalce, temveč tudi odvrnili stranke. Konec februarja je zato Howard Schmidt, šef za varnost pri Microsoftovem koncernu, ameriški kongres svaril pred »nepotrebno regulacijo in poskusi vplivanja na operacije dinamičnih in zelo produktivnih resorjev«. Tudi avtor Linuxa Linus Torvalds in Scott McNealy iz računalniškega koncerna Sun si ne želita, da bi vlada Billa Clintona preveč posegala na njuno področje. Charles Giancarlo, podpredsednik koncerna Cisco, celo trdi: »Industrija je pokazala, da lahko hitro odvrne napadalce in sprejme ukrepe, ki so potrebni, da podobni napadi v bodoče ne bodo tako z lahkoto uspevali.« Vprašanje pa je, kako dolgo bodo pri tem še uspešni. Po mnenju kriminalistov je vzrok, da mafijske tolpe iz Rusije in botri s Sicilije zaenkrat interneta še ne uporabljajo na veliko, predvsem to, da se še ne zavedajo gigantskih možnosti novega medija. Dokler ne bo prišlo do menjave generacij, lahko podjetja in preiskovalni uradi še uživajo v odgoditvi. Toda potem, tako je prepričan Edwin Kube iz Zveznega preiskovalnega urada, bi morda postal izvedljiv celo popolni zločin. Možni scenarij: storilec se vtihotapi v računalnik neke klinike in manipulira z odmerki zdravil kakega pacienta na oddelku za intenzivno nego. Po mnenju nekaterih računalniških strokovnjakov so tovrstni napadi možni že danes. Že pred leti, tako so prejšnji teden poročali nemški hackerji, naj bi vdrli v računalnike klinike, da bi manipulirali s kartotekami pacientov - kar tako za zabavo. Neki hacker pravi: »Predstavljajte si obraz pacienta, ki mu naslednji dan pomotoma potrdijo, da ima tumor.« Takih pripovedovanj ni mogoče zares preveriti. Toda ameriški računalniški inženir Mike Chisine iz podjetja Network Security Technologies se strinja z mnogimi strokovnjaki, ki pravijo: »Znanstvena fantastika je že nastopila.«