Nekateri Slovenci smo razsipni, drugi preudarni, tretji celo tako zelo, da pošteno zategnejo pasove, ko je govor o kruhu: »Na žalost je tako, da ima kruh, ki ga kupujemo v Lidlu, etiketo, na kateri piše, da je dober dva dneva,« razloži Žarkijeva. »Tretji dan je rženi res že zelo trd, vendar ga jemo tudi štiri in pet dni, če prej ne začne plesneti. Ne kupujemo ga vsak dan pa tudi vsak drugi dan ne. Velikokrat se zgodi, da nam krajec splesni, saj petstogramski hlebec jemo štiri, pet dni, čeprav na etiketi piše, da je rok uporabe danes in jutri. Zato sem pred kratkim začela kupovati opečenec, prav tako v Lidlu, ki je še enkrat cenejši od rženega hlebca in zdrži veliko dlje.« Janša je lani govoril, »če v vseh smetnjakih v mestih vidimo štruce kruha, ne pomeni, da je zadeva alarmantna«, a Katarina postreže s svojo resnično zgodbo: »Moje stanovanje je obrnjeno na smetišče. Tudi zdaj slišim ponoči koga, ki brska po smeteh in išče – kruh. Nekoč sem z enim od nočnih obiskovalcev poklepetala. Da ni več tako, kot je bilo včasih, je rekel. Da ljudje ne mečemo več stran kruha. Da cele štruce že dolgo ni videl. In ja, išče ga zase. Ima majhno pokojnino, v smeteh pa včasih najde kakšno konzervo (s pretečenim rokom, jasno), pašteto, kruh, včasih celo meso. Malo smrdi, ampak če ga dobro opere in skuha, je ravno tako dobro.«