Agresivnost, borbenost – je vodilo vseh slovenskih selektorjev. Kljub temu je Kek edinega Slovenca, ki je sposoben poloviti nasprotnika, mu ležati na hrbtu in ne izpasti za nekaj metrov, takoj ko ta proda najosnovnejši nogometni trik, pustil gniti na desni strani igrišča. V prodorih bolj ali manj neuporabnega, ker tega pač ne zna. Andrej Komac je kljub silnim kritikam, da ni vešč niti ustavljanja žoge, zaslužen za najboljšo priložnost slovenske ekipe. Potem ko so romunski gledalci z vzklikom olé kar 12-krat proslavili medsebojne podaje njihovih ljubljencev v 73. minuti (to je še kako zabolelo 6000 Slovencev na celjski Areni Petrol), je prav Komac s svojo agresivnostjo ukradel žogo in jo podal do Klemna Lavriča . Šokirana romunska obramba je zaspala, Zasavec je prišel do dvoboja iz oči v oči z nasprotnim vratarjem, ki mu je obranil strel po sredini gola. Bi Andrej s svojo nepopustljivostjo ukradel kakšno žogo več, če bi igral na sredini igrišča? Zagotovo.