KUD OBŽALUJE IN PROSI ODPUŠČANJA Poleg uveljavljenih sitnosti v Cankarjevem domu in pred Prešernovim spomenikom, pred katerimi vsak prisebni krajan zbeži na Krvavec, je Ljubljana dočakala tudi dosti manj nadležno obeležitev nacionalkulturnega praznika. Zasluga gre flagelantom KUD-a F. Prešeren, oblečenim v raševino, ki pa s pregrinjanjem kipa Poeta s črno zastavo, posipanjem s pepelom, z bičanjem in litanijami: »Oprosti nam … Marjan, odpusti nam … o, Vidmar,« niso hoteli poskrbeti le za zabavo mimoidočih. KUD je pač, po prestani gonji zaradi tamkajšnjega šanka, zopet na piki mestnih oblasti, pa s tem ne mislimo tistega ata, ki na Magistratu skrbi za rože in ne ve, kaj sploh KUD je in kje se nahaja. Po jesenski KUD-ovi izjavi podpore Mreži za Metelkovo jim je namreč mestni IS brez kakih argumentov, ki bi se nanašali na umetnostno produkcijo, ampak na izkazano stališče do zasedbe Metelkove, ki ga Marjan Vidmar kasneje opredeli za »pozivanje h kaznivemu dejanju«, odtegnil vse, krvavo potrebne dotacije. Pustimo gniti prostodušno prejudiciranje nespornega vladarja Ljubljane o zadevi, ki se še ni pricedila iz sodniških mlinov. Res bije v oči - in to ni nikakršna novost - neverjetni instrumentalizem mesto-to-sem-jaz, po lastni izjavi enega treh najbolj zaslužnih Slovencev, ki očitno ne rabi vsaj za ščepec verjetnejšega izgovora, kaj šele, da bi gledal na mnenje za kulturo zadolženih mestnih služb. Če govori KUD o politizaciji in črnobeli polarizaciji kulturnega prostora, mu je treba pritrditi in se hkrati vprašati, mar nista ta procesa krasila prav neko prejšnjo, udbokomuboljševistično ureditev! Kako se obnaša žal edina veljavna mestna oblast do svojih podanikov? Kot do poniglavih otrok, češ: »Tiho, če ne boš fasal!« In če se je komu zdel kudovski pasijon Zmaj nad Prešernom preveč otročji za protest proti samovolji oblasti, je to očitno edini primerni način, da se poskusiš prikupiti patriarhu Vidmarju. Pa še nekaj: ko se je sprevod začel od Prešerna premikati proti mestni hiši, je, ti šment, z množico za njim stopajočih, izgledal kot demonstracija, ki je že dolgo ni od nikoder. A tudi če bi se v Rotovžu našel kdo, ki bi se sploh oziral na besede kakršnihkoli demonstrantov, je bil takrat, kot rečeno, na Krvavcu ali pa je doma srebal župco.