»Saj kajenje ni prepovedano,« me podučujejo pravičniki, »le v gostinskih lokalih bo kadilec moral stopiti v nekakšen zvon, ki bo strupen dim sproti odsesaval.« No, zdaj mi je zakon bolj jasen. Ne gre za to, da se v gostilnah sploh ne bo smelo kaditi, ampak je ključno, da bo vsak oštir moral kupiti kadilski zvon. Menda stane pičlih sedem tisoč evrov. Kdo bo to plačal, se ve, čeprav bi pravičniki zahtevali, da plačajo kadilci. Tako kot zahtevajo, da naj dodatno plačajo evro na zavojček cigaret za stroške zdravljenja posledic kajenja. Sicer pa naj jih zdravniki pustijo crkniti. Ampak kadilci pri vsaki škatlici cigaret že zdaj plačajo skoraj dva evra (75 odstotkov) davka. In če je kadilcev pri nas četrtina in vsak pokadi le eno škatlico na dan, je to petsto tisoč škatlic ali milijon evrov na dan oziroma 365 milijonov na leto, kar je petina naših javnih izdatkov za zdravstvo ali skoraj toliko, kolikor Slovenci plačamo za zdravje zasebno; torej so kadilci svoje morebitno zdravljenje že preplačali. Sicer pa, če bi nehali kupovati tobak in bi ta finančni izpad morali kriti tudi nekadilci, bi nekadilski pravičniki gotovo pobesneli, češ, kako jih kadilci ogrožajo, ker ne kadijo več.