»Neme« okužbe. Ljudje se največkrat okužijo nezaznavno. Samo pri 15 do 20 odstotkih se bolezen pokaže s kliničnimi znaki za hepatitis: splošno slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, tiščanje v zgornjem delu trebuha, sili jih na bruhanje in končno beločnici in koža porumenijo. Vsi drugi pa sploh ne vedo, da so se okužili. Zdravniki pravijo, da so se okužili nemo. Samo od 15 do 20 odstotkov okuženih bo virus izgubilo, se pravi, da virus zapusti telo. 80 odstotkov ostane kronično, dosmrtno okuženih. Četrtina teh nima nobenih zdravstvenih težav, okužbo odkrijejo naključno, na primer pri sistematskem pregledu. Nekateri okuženi imajo povsem nespecifične težave: so bolj utrujeni, bolijo jih sklepi, občutijo napenjanje v trebuhu in neprijetno tiščanje po večjem obroku, zato poiščejo pomoč pri splošnem zdravniku. Ta jih napoti na krvne preiskave, ki neredko odkrijejo nenormalne jetrne izvide. Naslednji korak je odkritje virusne okužbe. Četrtina pa je takih, ki imajo že zelo kmalu dokaj značilne težave kroničnega hepatitisa, in pri teh tudi kaj hitro ugotovijo, za kaj gre. Zelo pomembno je, da vsak bolnik, ki je okužen z virusom hepatitisa C, redno hodi na zdravniške preglede. Po prvih preiskavah se zdravnik odloči, ali je potreben zgolj ambulanten nadzor ali pa natančnejša diagnostika (punkcija jeter) in morebitno zdravljenje. Vsi bolniki namreč zdravljenja ne potrebujejo, vendar je priporočljivo, de so pod stalnim zdravniškim nadzorom.