Še ne tako davno je križ sodil v cerkev in le redko katera dama, ki ni zahajala vanjo, še posebej pa ne tista, ki ni verjela v njegov simbolni pomen, si ga je okoli vratu obesila kar tako, za okras. Danes pa je ta simbol krščanstva, ki spominja na to, da je Jezus umrl na križu, da je trpel in umrl za vse ljudi ter vstal v novo življenje, dobil nove, širše in bolj uporabne razsežnosti. Ženske, znane in manj znane, si z njim vse pogosteje pokrijejo tisti del gole kože, ki človeku ostane, če obleče obleko z globokim dekoltejem. Prva, ki je pri nas pogruntala, da je mogoče zelooo globok, poudarjen izrez, ki bi koga utegnil zbosti v oči, »omiliti« s križem, pripetim na verižico, je bila gotovo pionirka globokega dekolteja na Slovenskem, Helena Blagne. Kar nekaj časa je križ spokojno počival tik nad njenima hribčkoma in zaradi tega se ni nikoli nihče pritožil. Vendar je treba po pravici povedati, da je bila Jožica Brodarič lastnica velikega, bogato okrašenega križa že precej let pred njo (fotografija je iz leta 1993), a z njim ni pokrivala gole kože, temveč si ga je nadela preko debelega puloverja z ovratnikom. Pri tej razpravi o križih je treba poudariti tudi to, da si naše dame praviloma obešajo okoli vratu latinski križ, ki nima enako dolgih krakov, medtem ko križa z enako dolgimi kraki, ki je simbol pravoslavcev, nismo opazili pri nobeni. Seveda bi moškim naredili krivico, če bi pozabili nanje, saj smo našli kar nekaj predstavnikov moškega spola, ki se prav tako ne morejo ločiti od križa. Glasbenik Tomaž Kozlevčar si ga je denimo obesil na uhan v ušesu, Petar Grašo pa ga uporablja z enakim namenom kot ženske za okras na prsih. Vendar je treba priznati, da križ na ženski koži učinkuje veliko bolj všečno in sofisticirano. V tej pisani druščini, ki smo jo zbrali na enem mestu, najbrž samo slovenski nadškof Alojz Uran nosi križ tam, kjer mora biti, predvsem pa ga nosi v skladu z njegovim simbolnim pomenom.