Skozi celo pomlad '49 sem opravljal vsa tri dela. Kay je vsako jutro zgodaj odhajala v šolo, jaz pa sem se pretvarjal, da spim, dokler ni odšla. Ko sem ostal sam v hiši iz pravljice, sem se dotikal ženinih stvari; puloverjev iz kašmira, ki jih ji je kupil Lee, spisov, ki jih je morala oceniti, knjig, ki si jih je pripravila, da jih bo prebrala. Iskal sem njen dnevnik, a ga nikoli nisem našel. V laboratoriju sem si jo zamišljal, kako brska po mojih stvareh. Poigraval sem se z mislijo, da bi napisal svoj dnevnik in ga pustil kje, da bi ga našla – s podrobnimi opisi svojega parjenja z Madeleine Sprague – in ga prebrala. Z njim bi si ali pridobil odpuščanje za svojo obsedenost z Dalijo ali pa bi si za vse večne čase zapravil najin zakon. V svoji pisarni sem načečkal komaj pet strani – in nehal, ko nisem več ločil Madeleininega parfuma od smradu po lizolu v sobi motela Rdeča puščica. Zmečkal sem liste in jih vrgel proč, kar pa je le še prililo olja na ogenj.