V vprašanju omenjate sloke ali šnefe. Morda ste starejši lovec, kajti starejši lovci se še spominjajo lovov na sloke oziroma kljunače, konkretno na velikega kljunača (Scolopax rusticola l.), kajti, kot je zapisal naš pisatelj F. Erjavec: »Dvakrat na leto vsem lovcem kri zavre; to je jeseni, ko začne hrastovo listje rumeneti in odpadati, in spomladi ob postu… Čakat kljunače, ko puške pokajo, da je veselje, in kuharice doma pripravljajo svoje umetnosti…«. Že dolgo lovov na velikega kljunača nimamo več, v preletih pa jih srečujemo še vedno spomladi in jeseni, zelo redko jih vidimo pozimi, izjemoma pa gnezdijo tudi pri nas. Sicer je stalnež na Britanskih otokih, sicer pa klatež in selivec v Evropi, ki prezimuje v zahodni in južni Evropi, Sredozemlju in severni Afriki. V drugih državah nekdanje Jugoslavije so kljunači številčnejši in tam tudi gnezdijo. Res, večkrat lahko beremo o zaplembah zamrznjenih kljunačev in številnih drugih večjih ptic (iz vrst, kot so plojkokljuni, močvirniki, potapljavci, pobrežniki, kure itd.), ki jih od tod v kulinarične namene tihotapijo v Italijo oziroma v EU. Prav vse take mrtve ptice (ustreljene, sveže, zamrznjene, ulovljene na druge načine…) se zaplenijo in neškodljivo odstranijo – sežgejo. Če tihotapca dobijo na meji, izda odločbo o neškodljivem odstranjevanju (lokacija in način odstranjevanja sta predpisani) mejni veterinarski inšpektor, če pa policija ali carina tihotapca ustavi na poti kjerkoli v Sloveniji, izda odločbo o neškodljivem odstranjevanju in postopkih pristojni veterinarski inšpektor tistega kraja.