Koka je sestavni del bolivijske kulture, saj žvečenje njenih listov tamkajšnjim prebivalcem znižuje pritisk in jih ohranja pri moči, poleg tega pa ob žvečenju izgubljajo še apetit. Toda vsa ta dejstva jim žal nič ne pomagajo, saj povsod drugje koko uvrščajo na seznam drog, zato je morala tudi bolivijska vlada leta 1992 v zadnjem trenutku spremeniti koncept svoje predstavitve na svetovni razstavi Expo v španski Sevilli. Tedaj so hoteli pred svetom razbiti predsodek do koke, v Španijo so nameravali pripeljati vreče kokinih listov (tako kot jih prodajajo na vsakem trgu v njihovi državi) in ljudem nazorno pokazati svojo kulturo, vendar jim tega niso dovolili. Tudi kokini listi so namreč na seznamu prepovedanih drog. Bolivijci so želeli na svetovni razstavi pokazati marsikaj. Verjetno bi ljudje v Evropi izvedeli celo to, da koka govori, kot je v eni od svojih andskih zgodb zapisal perujski pisatelj Enrique López Albújar, ki ugotavlja, da ima vsak narod svoje pregrehe in razvade. Angleži imajo whiskey, Francozi konjak, Rusi vodko, Japonci sake, Nemci pivo... Z vzhoda pa prihaja opij, ki je resnična opojna droga, nekaj povsem drugega kot koka, o kateri pisatelj pravi: "Koka ni taka. Koka ni opij, ni tobak, ni kava, ni eter, ni morfij, ni hašiš, ni vino, ni žganje... Pa vendar je vse to skupaj, saj poživlja, poglablja, razveseljuje, žalosti, omamlja, slepi, vara, nas pušča ravnodušne... Ampak ob vseh teh mamljivih pregrehah ima eno pomembno, da se ne pretvarja in prikriva, saj je njena največja vrlina ravno v zavesti, da ni slaba razvada." 1 Enrique López Albújar - Cuentos Andinos; Como habla la coca, str. 147 Enrique López Albújar, ki je živel med leti 1872 in 1966, je že zdavnaj ugotovil, da je največji problem sodobne narkomanije ravno v prenašanju "mamljivih kultur" iz enega v drug svet, saj pravi tudi: "Žvečenje kokinih listov ni pregreha, ampak vrlina. Koka je hostija podeželja. Ni ga namreč dneva, ko Indijanci ne bi z njo sprejemali obhajila." Isto, str. 149 Kajti koka jih nagovarja s svojim okusom in vonjem. Toda tega ljudje, ki jo žvečijo iz dilentantizma ne bodo nikoli dojeli. Koka ima pri Indijancih in njihovih obredih podobne funkcije, kot vino in kruh pri drugih narodih, kajti tudi "vino in kruh v mestih izgubita svojo prvotno funkcijo in postaneta nekaj čisto drugega".