Farida Meluka so aretirali 5. marca 1998 v Bruslju v seriji policijskih vpadov, katerih cilj je bilo uničenje celice Gie. Leta 1997 so francoska sodišča v odsotnosti obsodila Meluka na sedem let zapora zaradi sodelovanja v bombnih napadih leta 1995. Ko je policija obkolila njegovo hišo, se Farid ni hotel predati in je začel streljati. Obleganje je trajalo dvanajst ur, preden so ga obvladali. Časopisi so poročali, da je policija pri preiskavi njegovega stanovanja našla lažne potne liste, detonatorje in snovi za izdelavo eksplozivov. Meluk in drugi, ki so bili skupaj z njim aretirani, so bili osumljeni, da pripravljajo napad v Parizu med svetovnim nogometnim prvenstvom. Spomladi so se evropske policije odločile razbiti celice Gie po Evropi, kar se je končalo z valom aretacij, v katerem so v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Švici aretirali šestinsedemdeset ljudi. Te policijske akcije so preprečile napad velikih razsežnosti med svetovnim prvenstvom. Leta 1999 je belgijsko sodišče obsodilo Farida Meluka na zapor. Med drugim je bil obsojen za kopičenje orožja in vodenje mreže za izdelavo lažnih potnih listov in osebnih dokumentov za Gio v Evropi. Svetovno prvenstvo tistega leta se je razpletlo brez incidentov. Večino tekem sem gledal s telefonsko slušalko na ušesu. Nogomet me je vedno puščal ravnodušnega, medtem ko je Fatima uživala ob gledanju nogometnih tekem. Spremljala sva jih skupaj, prek telefona, kljub stotinam kilometrov, ki so naju ločevali. Včasih sva se z Markom pogovarjala o politiki. Bil je zelo inteligenten in očitno je hotel doumeti, proti čemu se je bojeval. A imel je tudi velike plašnice. Mislim, da je razumel, zakaj je bila sovjetska invazija na Afganistan tako pomemben kritičen trenutek za muslimane. Razumel je, da so se v tem primeru mudžahedini bojevali za svojo zemljo. Ni pa dojel, ko sem mu skušal razložiti, da niso le tuje vojske tiste, ki delajo invazije po muslimanskih deželah. Pogosto so to tudi denar, propaganda, orožje, da ne pozabim marionetnih voditeljev na Bližnjem vzhodu, v Afriki in osrednji Aziji, ki so lutke v rokah Evropejcev, Američanov in Rusov. »Nikoli se ne boste otresli tega, kar imenujete terorizem,« sem mu rekel lepega dne, »če se ne boste nehali vmešavati v naše dežele in v naše politično življenje, ki ga hočete prikrojiti po svojem okusu.«