»Nekaj sem sanjal,« je rekel Kemal Ozkan. Pobudo je dobil, ko je bral o navadah pod sultanovo oblastjo. Nikoli se ni Carigrad tako bleščal kakor v tistih dneh, ko je dal sultan obrezati svoje sinove. Ni pomembno, ali je bil to dveletni Ahmed III., dvanajstletni Mustafa II. ali pa šestnajstletni Mehmed III. Ko je bil princ obrezan, je bilo na nogah vse mesto. Pri Mehmedu se kronisti prepirajo, ali je bil praznik v letu 1582 in ali je trajal 53 ali 55 dni in noči. Leta 1720 so dvorni kuharji porabili samo za baklavo dvanajst ton medu. Iz sladkorja so naredili velike vrtove, drevesa in paviljone, da so imeli ljudje kaj lizati. Tako kakor vsak jud, mora biti obrezan tudi vsak musliman. V Koranu ni nič o obrezovanju, navada pa je starejša kakor koran. Menda prerok Mohamed ob rojstvu ni imel odvečne kožice, prepucija, uveljavljen pa je že bil izraz sunna, v turščini pa sünna, ki še dandanes v Turčiji velja kot pojem za obrezovanje. Danes gredo skoraj vsi mladi Turki – oblečeni kot princi – na kraj obrezovanja, s ptičjim peresom na pokrivalu in s plastičnim žezlom v roki. Palačo pa jim je postavil šele Kemal Ozkan: Palača Kemala Ozkana za obrezovanje.