V Ciudadu de Mexicu najdete tudi mirne, zelene koščke oaz, kamor se lahko zatečete pred vročim soncem in mestnim hrupom. Park Chapultepec ponuja obilico zelenja, botanični in živalski vrt ter številne galerije in muzeje. Največji med njimi je antropološki muzej. Velike, barvite razstavne galerije v sodobni, prostorni zgradbi imajo vhode iz osrednjega dvorišča, nad katerim se razprostira impresivna kamnita streha v podobi dežnika. Podprta je z enim samim masivnim stebrom, odetim v tolčen bron, na katerem so vgravirani pomembni dogodki iz mehiške zgodovine: mitološko drevo predkolonialnih Indijancev, mehiška narodna identiteta, rasno mešanje med Indijanci in Španci ter podobi orla in jaguarja, simbolov nasprotujočih si elementov vesolja. Podroben kronološki potek mehiške zgodovine, od prazgodovine, predkolonialnih in kolonialnih civilizacij in kultur na tleh današnje Mehike do prikaza še živečih etničnih skupin, pa ponuja notranjost muzeja. Največja razstavna prostora sta posvečena Majem in Aztekom. Slednji daje obiskovalcu vpogled v azteško kulturo, v njihovo nenasitno hlepenje po človeški krvi in vojskovanju. Med najmogočnejšimi razstavljenimi predmeti je Sončev kamen, poznan kot Azteški koledar. Ponazarja začetek azteškega sveta in napoveduje njegov konec. Keramične vaze in pladnji, nakit iz kosti, lesa, kristala in školjk, posmrtne maske, bobni, piščali ter oblačila iz kože in ptičjega perja so neme priče azteške davnine. Ponekaj urnem ogledu vas v parku pred muzejem pričakajo voladoresi, letalci, ki izvajajo nekakšen akrobatski ples, star totonaški obred, namenjen bogovom plodnosti, zlasti bogu dežja. Štirje pogumneži se zavihtijo na vrh tridesetmetrskega lesenega droga, pola volador. Privezani za stopala se iz sedečega položaja razprostrtih rok in iztegnjenih nog trinajstkrat zavrtijo okrog njegove osi. Medtem pa peti udeleženec sedi v obroču na vrhu droga in izmenično igra na piščal in bobenček. Trinajst krogov štirih letalcev ponazarja dvainpetdeset tednov v letu.