Baje so bili začetniki tenisa francoski menihi v 13. stoletju. Premišljevali so, kakšno igro z žogo naj si izmislijo namesto -- po njihovem mnenju -- nekulturnega nogometa. Žogo naj bi udarjali ter lovili z roko, ne pa z nogo. V 14. stoletju se je tako uveljavila »jeu de paume«, igra z roko, kasneje pa so začeli uporabljati nekaj, kar je bilo že podobno loparju. Sprva je obe polovici igrišča razmejevala vrvica, čez katero je morala leteti žogica. Ker pa so se igralci večkrat prerekali, ali je ta letela nad vrvico ali pod njo, so jo v 16. stoletju nadomestili z mrežo. Žogica je bila navadno usnjena krogla, v katero so natlačili ptičje perje ali slamo.