Za hišno miš, ki živi na človekov račun, je jasno, da je vsejeda. Manj znano pa je, da tudi miši, ki živijo v gozdovih ali na odprtih površinah, rade poleg semen in plodov pojedo tudi kakšno žuželko, deževnika, pajka ali ptičje jajce. Same so plen številnih malih in srednje velikih zveri, sov, ujed, vran in seveda mačk, ki uravnavajo njihovo številčnost. Kljub temu se občasno miši zelo namnožijo in takrat naredijo veliko škode. Morda je bil najbolj verjetni vzrok za udomačitev mačke ravno zaščita zalog hrane v kaščah pred mišmi. Mačkam ni nikoli uspelo poloviti vseh miši, so pa uspešno omejevale njihovo število. Polovijo predvsem mlade miši, brez izkušenj, ki si iščejo področje za naselitev. Mnoge miši pred plenilci rešuje velika hitrost in gibčnost, sposobne se celo visokih skokov v zrak. Glavna obramba pa je njihova izredna plodnost. V ugodnih pogojih se lahko parijo celo leto. Ker traja brejost le tri tedne, lahko samica pet do šestkrat povrže do osem mladičev. Mlade živali spolno dozorijo v dveh do treh mesecih. Če ne bi imele toliko plenilcev, bi v kratkem času dobesedno preplavile ves svet.