Tako zdaj že vemo, da to ni zapor, temveč psihiatrični azil, kot si rečeta tudi prestrašeni študentki, ki sta prišli intervjuvat morilca, ki ga bodo prav danes po dolgih letih izpustili kot "nenevarnega". Kdo je to? Tisti dobrodušni možak, ki tako sproščeno pripoveduje o tem, kako je pobijal dekleta? Seveda ne, to je prav tisti, ki je videti tako mrk, kot da je utelešenje zakrknjenega in "definitivnega" psihopatskega morilca. In ne le, da je takšen videti, marveč sam upravnik azila zrežira prav srhljivo sceno, v kateri bo Karl, kot je odpuščenemu azilantu ime, študentki povedal svojo zgodbo. Ta je prav kratka: kot otrok je živel kot žival zaprt v neki lopi; nekega dne je skozi lino videl, kako najbolj hudoben mulc na šoli gol leži na njegovi materi; vzel je koso in ga ubil, ko pa se je potem mati nanj hudovala, medtem ko je on mislil, da ji je tisti nasilnež storil silo, je ubil še njo.