Praksa je žal takšna, da je svet do nekaterih znanstvenih ali strokovnih prispevkov pozoren, druge pa spregleda. Nemara pa se motimo, ko menimo, da je odkritje posameznih naravnih zakonitosti pomembnejše kot odkritje postopkov, ki so v bistvu pogoj za večino drugih odkritij. Poglejmo primer iz medicine! Po letu 1945 so v biološko usmerjeni psihiatriji dosegli najbolj revolucionarne premike, odkar obstaja ta stroka: odkrili so antidepresive, nevroleptike in anksiolitike, torej zdravila, ki so odstranila rešetke s psihiatričnih ustanov. Ta odkritja so bila tako pomembna kot vpliv francoske meščanske revolucije, ki je snela okove psihiatričnim bolnikom. V nasprotju s tem prinaša delo M. A. Hamiltona razmeroma enostavno lestvico za merjenje intenzivnosti depresije (ocenjevalna lestvica). Na prvi pogled tega ni mogoče primerjati z odkritjem današnjih učinkovitih antidepresivov. Če upoštevamo določene značilnosti psihiatrije, ni preveč drzno trditi, da brez kontrolnih kliničnih poskusov (teh si brez ocenjevalnih lestvic ne moremo predstavljati) za nobeno zdravilo ne bi mogli nesporno ugotoviti, ali gre v resnici za učinkovitost antidepresivov.