»Recept« za zmago pri moških je bil zastavljen logično – dve točki Bojana Tokiča, tretjo naj primakneta Saš Lasan ali Mitja Horvat. Potem ko je trojica reprezentantov dosledno sledila načrtu in zanesljivo nizala uspehe, se je odločilni obračun za vstop v prvo kakovostno skupino proti Španiji začel s hladnim tušem. Tokič je izgubil proti 137. igralcu sveta Carlosu Machadu! Prvi mož naše ekipe se je že dopoldne pritoževal, da čuti težke noge. »Kot da bi nosil plinske jeklenke,« je opisal težo, ki jo je čutil v okončinah. Sprememba njegovega počutja ni vplivala na razplet z Angleži, ki so jih naši odpravili s 3:1, toda pojavili so se dvomi, ali bo zdržal tudi popoldne. Španci z vselej neprijetnim Kitajcem Zhi Wen Hejem so bili že tako trd oreh, ob upehanem Tokiču se je zdelo, da je nezlomljiv. Ko je za Tokičem proti Heju izgubil še Horvat, ni bilo več veliko upanja – Španci so potrebovali le še točko. V brezupnem položaju malodane nihče ni več realno računal, da bi bilo mogoče potapljajočo ladjo še potegniti na površje. Lasan, ki se je lotil tretjega španskega igralca Alfreda Carnerosa, se kljub temu ni vdal. Z gladko zmago je nekoliko dvignil razpoloženje v ekipi, toda sledil je obračun Tokiča s Hejem. Slovenec ga je lani na EP prvič premagal, letos v Velenju se je zopet prigrizel do uspeha, da bi šlo do zmage tudi s težkimi nogami, pa se ni zdelo verjetno. Vendar je Bojan vnovič presenetil. Zbral je zadnje atome moči in slavil zmago po petih nizih. Morda je njegova močna volja vplivala tudi na Horvata, kajti z odlično igro proti Machadu je presegel samega sebe. Od mrtvih se je namreč vrnil po zaostanku z 0:2 v nizih. »Ne morem verjeti, da smo se izvlekli, ob nepričakovanem uspehu pa je še bolj prijetna zavest, da ekipa ni le Bojan Tokič, ampak da sta mu lahko Saš in Mitja ustrezna podpora, za povrh še takrat, ko je najbolj potrebno,« je bil navdušen selektor Bojan Rak.