Ste mar vedeli, da sta mejna prehoda Dragonja in Sečovlje po številu potnikov zdaj že občutno prehitela Šentilj, čeprav skupaj premoreta bistveno manj vstopnih in izstopnih pasov, kot jih premorejo na Šentilju? Tudi svetovna turistična gibanja so se v nekaj letih preusmerila. Močan dolar vzpodbuja ameriške in britanske turiste, ki zdaj zelo pogumno, predvsem pa poceni potujejo v čezoceanske turistične cilje. Z druge strani šibak evro drži Evropejce bližje domu. Hrvaška je s svojimi tisoči kilometri nedotaknjene in tudi lepe obale zagotovo eden od ciljev, ki bo po desetletju zdaj vsaj nekaj let znova cvetel. Morda na trenutke tudi čez dejanske možnosti hrvaške prometne in druge infrastrukture. Zaradi tega bodo njihovi gostje morali požreti tudi marsikatero grenko. Od kolon na cestah, trajektih in mejnih prehodih, do vrst v restavracijah, prebukiranih hotelov in prepogosto nerazumno visokih cen za slabo storitev. Toda vse pomanjkljivosti ne bodo zlepa načele hrvaških turističnih prizadevanj, da si s turizmom bistveno popravijo negativno plačilno bilanco oziroma splošne slabe gospodarske rezultate. Turizem bo na Hrvaškem zagotovo prva violina pri vzpostavljanju ekonomskega ravnovesja in gradnji čvrstejših gospodarskih temeljev.