Kaj je najbolj smešno pri romantičnih komedijah, ki se dogajajo na faksu, vemo - to, da ciljajo najstnike. In vsi tudi vemo, kaj v romantičnih komedijah ločuje privlačno punco od neprivlačne - očala. Dokler nosi očala, velja v očeh sošolcev za grdobo - ko si očala sname, postane kraljica. Razlika je le v tem, da je v Fantih in puncah grdoba fant, Freddie Prinze, jr. - ker ima očala. Pri dvanajstih mu to na letalu zabrusi arogantna dvanajstletnica, ki se mu obenem tudi pohvali, da je pravkar dobila prvo menstruacijo. Ko se vpiše na Berkeley, jo spet sreča - zrasla je v Claire Forlani. On ima še vedno asocialna očala - ona je še vedno arogantna... in promiskuitetna, kar je očitno višja stopnja arogance. In še preden rečete, Ko je Harry srečal Sally, postaneta prijatelja - družita se, debatirata, se prepirata, pohajkujeta, plešeta in se tolažita, kajti drugi v njima ne vidijo tega, kar drug v drugem vidita sama. Ni čudno - zdi se, da ju ni. Kemijo med njima bi zaznal le Geigerjev števec, kaj točno igrata, pa bi lahko povedal šele poligraf - njune izpovedi so namreč intonirane tako patetično in bombastično, kot da sta na avdiciji za šolsko predstavo Fantov in punc. »Mislim, da nihče ne ve, kdo smo,« dahne Claire, ki jo sostanovalka, Amanda Detmer, na lepem poljubi, hja, vroče, strastno, na usta. Brez panike, film ne pograbi te intrigantne kljuke, ki jo je sam nastavil, ampak mirno še naprej vztraja, da je Claire usojena Freddieju. Nič, lahko le ugotovimo, da Claire nazaduje, Amanda pa napreduje - v šokerju Brez povratka jo je zgazil bus.