Kdo ve, kaj bi se zgodilo z Veliko Britanijo, če ne bi hannovrskih princev v devetnajstem stoletju nasledila nečakinja Viktorija? Prvi Ernst August, praprapraded sedanjega nosilca tega imena, se je zato vrnil na nemška tla in začel onesrečevati svoje saške podložnike, zaradi krvnega sorodstva z britansko kraljevsko družino pa ima tudi današnji Ernst August teoretično še pravico do otoške krone. Je triindvajseti v vrsti za nasledstvo Elizabete II., ki se zagotovo ni razveselila njegovih najnovejših izpadov. Sicer pa je stara gospa vsega hudega vajena že iz svoje ožje družine, kar je s političnega stališča veliko resnejši problem, saj britanska kraljevska družina še vlada, hannovrska pa že dolgo ne več. Hannovrskim knezom se je namreč posrečilo vsenemški prestol zavzeti samo z Otom IV., a še tega je papež, ki ga je nastavil, tudi hitro odstavil, ko je videl, kaj je z njim dobil. Hannovrski princi so imeli več sreče s svojimi zavojevalci. Ko so jim pruski kralji leta 1866 odvzeli ozemlje, so jim pustili njihovo bogastvo. Če bi ostali na prestolu, bi jim socialdemokratski revolucionarji iz weimarske republike leta 1918 pobrali vse, tako pa so svoje premoženje obdržali in potrpežljivo počakali, da je v Nemčiji oblast prevzel zanje prijetnejši voditelj - Adolf Hitler.