Ruski car Peter Veliki (1672-1725) je v mladosti veliko potoval po Evropi, se na potovanjih mnogo naučil in želel posodobiti zaostalo Rusijo. Zato je leta 1703 ob Baltiškem morju, daleč na zahodu države, postavil novo prestolnico in jo imenoval Sankt Peterburg. Car se je tudi veliko vojskoval. Svojo prvo ženo Evdoksijo je zaprl v samostan in se leta 1712 poročil s svojo ljubico Marfo Skavronsko, ki se je preimenovala v Katarino. Čeprav je bila skromnega rodu, jo je imenoval za carico. Marfa Skavronska je bila litovska kmetica, njen prvi mož je bil švedski dragonec, Rusi so jo zajeli v enem od spopadov s Švedi, postala je služabnica ruskega plemiča in pri njem spoznala carja Petra. Bila je izjemna ženska, ki je carja očarala in kmalu postala njegova ljubica. Z njo je bil menda zelo srečen in se je nanjo močno opiral. Po poroki leta 1712 ga je pogosto spremljala na potovanjih, celo med nosečnostjo. Tako sta bila med vojno s Švedi leta 1716 skupaj na Nemškem. Peter Veliki je med vladarji tedanjih nemških državic iskal zaveznika in ga našel v pruskem kralju Friedrichu Wilhelmu. Kot zavezniku mu je poslal svojo vojsko, da ga je zavarovala pred Švedi, Friedrich Wilhelm pa mu je v zahvalo podaril jahto in eno najlepših baročnih umetnin, ki jo je imel, znamenito jantarno sobo.