V Posavju prevladujejo sadjarstvo s kar 819 ha intenzivnih sadovnjakov, vinogradništvo z okoli 1574 ha ter pridelava zelenjave na 183 ha, kar je 13 odstotkov slovenskih zelenjavnih površin. A po podatkih direktorja novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda, Jožeta Simončiča, so glavni problemi posavskega kmetijstva predvsem neugodna struktura kmetijskih zemljišč in zaraščanje, pa tudi neugodna starostna in izobrazbena struktura kmetijskih gospodarstev, prenizek delež namakalnih in protitočno pokritih površin, (le 187 ha je pokritih s protitočnimi mrežami) in drugi dejavniki. “Pospeševanje združevanja in urejanja zemljišč je najpomembnejši pogoj za izboljšanje stanja,“ je menil Simončič in poudaril še zagotovitev stalnih pogojev za pridobitev investicijskih sredstev in tudi krepitev pozitivnega pomena kmetijstva in prehranske samooskrbe. Magdalena Krošelj s krške občinske uprave je poudarila, da so kmetje s krškega polja 813 ha površin določili za komasacije, saj naj bi bili z večjimi parcelami in cenejšo obdelavo konkurenčnejši. Vendar še ni pridobljenih vseh soglasij lastnikov, čeprav je delež teh visok; 83 % za Brege in Vihre, 72 % za Mrtvice in 78 % za Hrastje – Gorica. Zato je odboroma predlagala, da se zniža odstotek pridobivanja izjav k predlogu o uvedbi komasacije kmetijskih zemljišč iz 80 na 66 %. Izdelan je obod komasacije, kmetje pa z njo ne bodo imeli strošek, saj EU prispeva 75 % in država ostala sredstva, občina krije le davek. Prof. dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete je o namakanju v spodnjeposavski dolini dejala, da je statistično kar nekaj namakalnih sistemov, ki v praksi ne delujejo. V občini Krško je v 1. fazi izvedena polovica od 210 ha namakalnega sistema Kalce - Naklo, načrtovan je še namakalni sistem na 52 ha v Arnovem selu. Po leta 1993 sprejetem Nacionalnem programu namakanja, ki je predvideval namakanje kar 193.450 hektarjev kmetijskih zemljišč, veljavni program, ki zajema 23 projektov, zreduciran na 2 odstotka prvotno predvidenih površin za namakanje. Posavci se prizadevajo, da bi po izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi lahko namakali še približno 3000 hektarjev dodatnih kmetijskih površin. „Vsaj proBoštjan Kozole, direktor Evrosada Krško, je ob značilnostih in problemih posavskega sadjarstva odboroma izpostavil prav obuditev Nacionalnega namakalnega sistema. Med predlogi, v katerih vidi priložnosti in razvojne možnosti sadjarstva, je podpora države v sodobne obnove s protitočnimi sistemi in namakanje. Opozoril je, in 2006 porabila kar 26-krat več proračunskih sredstev, kot pa za izvajanje preventivnih ukrepov k tej naravni nesreči, doslej pa ni porabila niti evra od približno 26 milijonov, kolikor jih lahko do leta 2013 črpa iz bruseljske blagajne. Kmetijski minister kljub nasprotovanju stroke zagovarja protitočni sistem z letali. Dejal je, da je ob nanizanih problemih hkrati slišal tudi odgovore in ker je z njimi seznanjen, se že upoštevajo pri novih ukrepih skupne kmetijske politike. Dr. Franc Lobnik s Sveta za varstvo okolja RS je bil kritičen, češ da je celotna razprava usmerjena v intenzivno kmetijstvo, drobno pa se pozablja, v smislu, če je prva dama Amerika na vrtu Bele hiše uredila vrtiček, bi nam to moralo nekaj povedati, je menil in poudaril, da gospodarstvo uničuje najboljše kmetijske površine. Suzana Vahtarič