Frankfurter Allgemeine Zeitung piše o »nekdanji veseli nomenklaturi«, ki naj bi se predstavljala kot socialliberalna. In vendar, ali ne gre pri politiki prav za zbujanje videza, ki potem tudi zavezuje. Tako kot pri Janezu Janši, ki ga tudi Frankfurter Allgemeine Zeitung, kljub socialdemokratskemu imenu njegove stranke, brez rezerve postavlja na desno stran slovenskega političnega spektra. Sicer pa se zdijo velika upanja glede nekakšne zgodovinske priložnosti in koristnosti, ki naj bi jo za slovensko demokracijo pomenil »resnični obrat« na oblasti, kakor jih predstavlja nemški konservativni dnevnik, precej nerealna. Kot ugotavlja Frankfurter Allgemeine, »nekdanja protikomunistična opozicija še vedno ni sposobna ali željna razviti osebnosti, ki bi bila atraktivna za volilce«. Vendar ob tem spregleda, da takšne osebnosti niti ne more razviti, ne da bi upoštevala, da je ločnica med »nekdanjimi protikomunisti« in drugimi pretežno umetna. Na samo zato, ker je v pomladnem taboru povsem primerljivo število nekdanjih komunistov kot v drugih tako imenovanih strankah »kontinuitete« nekdanjih protikomunistov, ampak predvsem zato, ker tovrstne delitve deset let po prvih demokratičnih volitvah, v katerih se je slovensko politično prizorišče vendarle opazno preoblikovalo in ob tem tudi precej izoblikovalo, niso ravno najbolj smiselne.