Kot študentka novinarstva začne pisati za Mladino. Prav ji pridejo poznanstva iz filmskega sveta. Kljub profesionalnim pustolovščinam pa jo obhajajo dvomi o lastnih kvalitetah. Pritožuje se, da v njej vsi vidijo manekenko in je zato ne jemljejo resno. Leta 1971 Manca za dve leti dobi status svobodne filmske umetnice. Po svetu svobodnjači, piše, igra. Spozna, da je nezrela zakonska žena in se po petih letih zakona loči. Leta 1973 se zaposli pri reviji TT. Nekoč kasneje bo pripovedovala, da je tu postala specialistka za intervjuje in da se je s tem žanrom najpogosteje ukvarjala, ker ga ima najraje. Od revije TT odide k tedniku ITD. Leta 1975 prostovoljno vstopi v Komunistično partijo Jugoslavije in diplomira na oddelku FSPN za novinarstvo z diplomsko nalogo Intervju v sodobnem slovenskem tisku, za katero dobi Prešernovo nagrado. Iz službe pri tedniku ITD odide k dnevniku Delo. Tu se z urednikom ne razume. Manci prekipi, ko jo urednik pošlje na tržnico delat reportažo o tem, zakaj je paradižnik dražji od mesa. Prepričana je, da je to preveč za njene intelektualne sposobnosti. Zato napiše reportažo in odpoved. Leta 1977 gre za tri mesece v Slovensko narodno gledališče, kjer dela v službi za stike z javnostjo. Tudi to ji ni pogodu, zato se še istega leta vrne med svobodnjake. Omahuje med teorijo in prakso. Želi si, da bi jo imeli za pametno in ne samo za lepo. Odloči se za magisterij. Študira in dela. Leta 1978 ji uspe intervjuvati samega Mačka, ki je bil za preostalo novinarsko srenjo takrat nedosegljiv. Zavistneži bodo trdili, da se je do Mačka prebila prek »poznanstva« z njegovim sinom. O Ivanu pa je zapisala same lepe stvari: »Narodni heroj. Proletarec, revolucionar, borec, politik itd., itn. …« Kasneje bo tožila, da se Mladina iz tega dela norca, in povedala, da je tako pisala iz prepričanja, ker je v njem res videla dobrega človeka. Leta 1979 na FSPN zagovarja magistrsko delo Kultura kot pot k svobodi, po sledi Marxove misli, v katerem komunizem opredeli kot možnost, nujno obliko in energično načelo prihodnosti, »ki zagotavlja razodtujitev, razpostvarelost, razmalikovanje = vrnitev človeka nazaj v sebe = reintegracija«.