Ključna za izvedbo pomora evropskih Judov, imenovanega dokončna rešitev, je bila konferenca 20. januarja 1942 v neki vili v berlinski četrti Wannsee, znana kot wannseejska konferenca. Petnajst vodilnih nacističnih uradnikov pod vodstvom Reinharda Heydricha je razpravljalo o tem, kaj narediti z evropskimi Judi. Poigravali so se tudi z zamislijo, da bi jih izselili na Madagaskar, a so jo opustili kot nepraktično v vojnem času. Končno so se odločili, da bodo Jude iz okupiranih držav prepeljali v uničevalna taborišča v vzhodni Evropi in jih sistematično pomorili. Nekatere so ubili takoj po prihodu v taborišča, druge pa izčrpavali s suženjskim delom. Najbolj učinkovita metoda množičnega pobijanja je bilo zaplinjevanje v posebnih plinskih celicah, ki so bile videti kot prostori za prhanje, tako da večina žrtev do konca ni vedela, kaj se jim bo zares zgodilo.