Nico je s svojim načinom življenja utelešala tako duha beatniške subkulture 50. let kot tudi mavrični vrtinec seksa, drog in rock'n'rolla 60. Bila je namreč prava boemka, številni znanci pa so se je začeli izogibati, ker jih je nenehno prosjačila za denar. Razen hiše na Ibizi, ki si jo je kupila še v času donosne manekenske kariere, ni imela dobesedno ničesar; ko je denimo po treh letih videla svojega sina, mu ni mogla podariti nič drugega kot pomarančo. Prisluženi denar je skopnel na številnih dekadentnih zabavah, v 70. in 80. letih pa ga je sproti pognala po žilah. Heroin jo je namreč popolnoma zasužnjil. Neusmiljeno ji je jemal lepoto in voljo do življenja ... samoljubje, poudarjena lastnost njenega značaja, pa se je v letih hude zasvojenosti sprevrglo v brezčutni egoizem. Tako se je denimo k svojemu sinu Ariju, ki je zdrsnil v komo zaradi prevelikega odmerka droge, odpravila na obisk kar s snemalno napravo. Na intenzivnem oddelku je namreč hotela posneti ritem aparatur za svoj novi album.