Lobist, ki se mi zdi dokaj aktiven in operativno učinkovitejši (morda bi bil primeren tudi za nas), je bržkone tudi Morton Abramowitz. Ta gospod je pred ducatom let kot državni podsekretar v ameriškem zunanjem ministrstvu nosil na plečih analitsko obveščevalno delo State Departmenta (v tej vlogi je proti koncu leta 1988 prišel inkognito tudi v Ljubljano proučevat, ali se bo Jugoslavija pod Markovićevo vlado ohranila ali propadla). Zadnja leta se kaže kot lobist pri urejanju razmer na Balkanu. Na primer: pred Natovim bombardiranjem ZRJ je bila njegova proalbanska vloga na pogajanjih s Srbi zelo vidna. Pred dnevi pa sem v časopisu International Herald Tribune prebral njegov članek, ki se zavzema za pravico Črnogorcev do samoodločitve. »Črna gora je majhna dežela, toda vprašanje, ali naj postane samostojna ali ostane povezana s Srbijo, nikakor ni majhno,« začenja Abramowitz svoj članek. Kakor pravi v nadaljevanju, Evropska unija, v manjšem obsegu pa tudi ZDA, glasno vztrajata, da Črna gora ne more biti neodvisna in da njeno prebivalstvo nima pravice do referenduma o tej zadevi. Abramowitz pa v članku seveda dokazuje, da status quo samo podaljšuje agonijo in nestabilnost. Črnogorcem bi bilo treba omogočiti, da imajo pravico do demokratične izbire med lastno neodvisno državo na eni in še eno Jugoslavijo na drugi strani.