Najbolj preprosto lahko pojasnimo ta pojav z velikanskim prilivom srebrne kovine iz novo odkrite ameriške celine in s tem povezane spremembe vrednosti denarja in motnje v denarnem obtoku. Tej razlagi pa nasprotuje kronologija pojava. Raziskovanja razvoja nominalnih cen kažejo, da se tendenca naraščanja začenja že v letih 1460 - 1470 in ne glede na dotok kovin iz Amerike je naraščanje pridobivanja srebra v srednjeevropskem rudarstvu dejavnik, s katerim ne moremo zadovoljivo razložiti tega razvoja. Dejansko pa inflacija v 16. stoletju nastaja na podlagi notranjih strukturalnih protislovij. Kmetijska proizvodnja stagnira, spektakularni razvoj dvorskega gospodarstva v nekaterih področjih Evrope - tako na vzhodu kot na zahodu - razlagamo z naraščanjem cen kmetijskih proizvodov, ki ni izravnavalo hkratnega propadanja kmečkega gospodarstva. Študij razvoja normandijske vasi v poznem srednjem veku je pokazal, da se po letu 1460 začenja odločen padec rodnosti zemlje in dela, padec živinoreje (in v zvezi s tem poslabšanja gnojenja zemlje in pomanjkanje vprežne živine). Hkrati s tem pojavom se začne rast prebivalstva, kar povzroča neugodne in nevarne odnose med prebivalstvom in zalogami, ki jih je bilo mogoče doseči v tedanjih družbenih in tehnoloških pogojih. Seznam inflacijskih dejavnikov je dolg, in kovinsko-denarna situacija je samo eden izmed njih: neenakomernost mestnega in vaškega razvoja, naraščanje potrošniških izdatkov senioralnega razreda, akumulacija trgovskih dobičkov itd.