V juniju 1999 je Evropski sekretariat za kmetijstvo pripravil nove smernice za rejo kokoši nesnic, ki bodo imele dolgoročne posledice na proizvodnjo jajc, ne samo v EU, pač pa tudi v sosednjih deželah in celo v ZDA. Sedaj v Evropi okoli 90 % jajc priredijo s kokošmi v kletkah. Iznajdba reje kokoši v kletkah v kombinaciji z avtomatskim krmljenjem, napajanjem in zbiranjem ter sortiranjem jajc je pomenila revolucijo v proizvodnji jajc, saj je omogočala varno in poceni rejo kokoši. V začetku sedemdesetih let, ko se je začela reja v kletkah uveljavljati v ZDA in Evropi, je povzročila hitro prestrukturiranje in koncentriranje proizvodnje jajc. Od kmečke reje kokoši v majhnih jatah se je proizvodnja bliskovito prenesla na velike agroindustrijske komplekse, ki so združevali rejo matičnih čred, valilnice, hleve za nesnice in mešalnico močnih krmil, vse pod eno streho. Razvoj hibridnih populacij, boljša zdravstvena oskrba in prehrana so omogočili uspešno industrijsko proizvodnjo jajc. Ekonomska uspešnost je samo ena plat te zgodbe. Kmalu so se pojavili zagovorniki dobropočutja živali, ki so nasprotovali takšni reji. Z leti jih je bilo vse več in zgodba se zaključuje z v uvodu omenjeno smernico, ki po letu 2003 zahteva najmanj 550 cm2 prostora na kokoš v kletki. To pomeni eno kokoš manj v standardni kletki (4 kokoši namesto 5). Po letu 2012 reja kokoši v kletkah ne bo več dovoljena.