Japonske prepelice se lahko vzrejajo ljubiteljsko, nato v manjših rejah zaradi mesa in še zlasti zaradi konzumnih jajc, predvsem v svetu pa jih zrejajo na velikih perutninskih farmah. To pomeni, da je taka reja lahko zelo ekonomična - gospodarna, ne toliko v pogledu prireje sicer kakovostnega perutninskega mesa kot v sami proizvodnji jajc. Od vseh vrst perutnine znesejo japonske prepelice najvišji delež jajčne mase, če sodimo po konzumirani hrano. Jajca imajo v določenem pogledu višjo biološko vrednost v prehrani ljudi kot jajca druge perutnine, kot so npr. kokoši, purani, race, gosi in druge. V jajcih japonskih prepelic je velika vsebnost vitaminov - predvsem vitaminov A in E, biotina, nikotinske kisline, esencialnih aminokislin - predvsem metionina, fenilalanina in lizina, rudnin oziroma mikroelementov - predvsem joda in pomembnih encimov. Japonske prepelice štirikrat hitreje spolno dozorijo kot kokoši. Jajca so na začetku nesnosti težka sedem gramov, ob koncu štirinajst gramov, v povprečju pa od deset do enajst gramov. Odstotek teže rumenjaka je velik in sicer 35,5, beljaka pa 57,5 odstotka.