Korpus ne vsebuje podatkov o etimološkem izvoru besede, lahko pa iz njega zvemo, kje - torej v katerih medijih se beseda uporablja, kako pogosto, v kakšnih kontekstih; če govorimo o olimpioniku, imam namreč občutek, da se beseda uporablja izključno za Leona Štuklja, in korpus mi lahko pove, ali imam prav ali ne. Težave, ki se pri nas pri delu s korpusi pojavljajo, izhajajo iz tega, da zanje do zdaj še nismo imeli razvitih računalniških orodij. Ne moremo se primerjati z deželami, ki že dvajset ali trideset let delajo za to, kot so Anglija, Nemčija, Francija. Iskalni programi za iskanje po korpusu, tako imenovani konkordančniki, so prilagojeni predvsem angleščini in so za slovenščino, ki ima veliko skladenjskih končnic, neuporabni, tako da je moral Amebis vse te programe šele razviti. Na Zahodu se je uveljavila celo veda - korpusna lingvistika, ki je sicer bolj jezikoslovno, in ne toliko leksikografsko naravnana, in se ukvarja s tem, kako s statističnimi podatki in računalniškimi orodji iz korpusa dobiti informacije in kaj storiti z njimi, kateri podatki so relevantni, kdaj korpus lahko zavaja.