Dirkači imajo na voljo le štiri proste treninge, zato je priprava v tovarni ključnega pomena. 'Le z dobro pripravo lahko na novi stezi iz dirkalnika iztisneš maksimum,' pravi Grant Tuff, Williamsov strokovnjak za računalniške simulacije. Delo njegove ekipe je še posebej pred dirko na novi stezi neprecenljivo. Začne se s skico same steze, na podlagi katere se izdela prva simulacija, ki se nato dograjuje. Pomembna je dolžina zavoja, radij, naklon, še posebej natančno pa morajo pregledati asfaltno površino, od katere je odvisna stopnja oprijema. Ta podatek moštvom ponavadi priskrbi dobavitelj pnevmatik, napačna ocena pa je lahko usodna, saj ima programska oprema v tem primeru prav nasproten učinek. V zavojih prikaže napačne hitrosti, inženirje pa s tem zavede, tako da dirkača na stezo pošljejo z napačnimi nastavitvami. Ocena oprijema je sicer dvorezen meč, saj se pogoji iz kroga v krog spreminjajo, še posebej na novem asfaltu. 'Na novi stezi se lahko oprijem tekom vikenda drastično spremeni. Rezultati simulacij v soboto pogosto več ne veljajo,' pojasnjuje Grant Tuff. Prav zaradi tega se inženirji ne zanašajo le na računalnike. Mnogo raje bi se zanašali na izkušnje iz prejšnjih let, teh pa tokrat ni, zato je pomembno sodelovanje z upraviteljem steze, učinkovita pa je tudi primerjava s podobnimi stezami. Vse to upoštevajo in določijo nastavitve za prvi prosti trening. Renaultov izvršni direktor Pat Symonds pojasnjuje, kako poteka iskanje začetnih nastavitev: 'V računalnik vnesemo karakteristike dirkalnika in osnovne nastavitve, nato pa spreminjamo na primer naklon krilc in spremljamo, kakšen učinek ima določena sprememba na čas.' Gre za dokaj zamuden postopek, ki traja več tednov. Začnejo z naklonom krilc in prestavnim razmerjem, kasneje se poigravajo tudi z nastavitvami vzmetenja in hlajenja, že na prvem prostem treningu pa se pokaže, kako natančne so bile simulacije. Tudi taktiko določijo na podoben način, s pomočjo računalnika. Upoštevati je treba porabo goriva, možnosti za prehitevanja, dolžino boksov in vreme, nato pa program simulira več kot milijon možnih scenarijev. Tudi dirkači se na novo stezo pripravljajo drugače kot ponavadi - najprej so jo prevozili v mislih, nato pa še na simulatorju. Pri Renaultu so dirkačema priskrbeli tudi posnetke vožnje z osebnim avtomobilom po stezi, Fernando Alonso pa prisega na playstation. 'Seveda ni povsem realno, se pa naučiš, kako si sledijo zavoji,' pravi Španec. Izkušeni dirkači že približno vedo, kje bodo morali pred določenim zavojem zavirati in kako hitro ga bodo lahko odpeljali, kljub temu pa bodo še pred prvim prostim treningom skupaj z inženirjem stezo prevozili s kolesom ali motorjem. Nekateri jo bodo v četrtek tudi prehodili, vsi pa bodo iskali podrobnosti, ki so pri vožnji z dirkalnikom formule ena še kako pomembne, na primer neravnine na stezi. 'Veliko stvari ne moreš predvideti niti z najboljšimi simulacijami, enostavno jih je treba videti in preizkusiti,' dodaja Grant Tuff. Računalniki na žalost ali pa na srečo niso vsemogočni, velik del je še vedno v rokah dirkača in njegovega moštva. Eden najbolj nepredvidljivih faktorjev je vožnja čez robnike, ki je lahko ključnega pomena. Z natančno vožnjo lahko veliko pridobiš, s preveč napadalno pa se lahko znajdeš ob stezi. V petek bodo dirkači potrebovali nekaj krogov za privajanje na stezo, potem pa se bodo že lahko posvetili običajnim nalogam - iskanju idealnih nastavitev in izbiri pnevmatik. Nekaj negotovosti pa vsej tehnologiji navkljub ostaja. Spomnimo se lanske premiere v Šanghaju, kjer je takrat glavnemu favoritu Michaelu Schumacherju šlo vse narobe.