Pred skoraj natanko petimi leti se je režiser Ridley Scott po nekaj povprečnih filmih (Peklenski valovi, 1492 in G. I. Jane) z Gladiatorjem spet vrnil v prvo režisersko ligo, ki jo je kasneje s filmoma Hannibal in Sestreljeni Črni jastreb samo še potrdil. Tudi vsi ostali so imeli od sodelovanja pri tem filmu zgolj korist, saj se je denimo Avstralec Russell Crowe z vlogo karizmatičnega gladiatorja v tem visokoproračunskem epskem zgodovinskem spektaklu prebil med najbolj spoštovane in najbolje plačane hollywoodske igralce. In, seveda, Gladiator je štiri desetletja po Kubrickovem Spartaku spet obudil pozabljeni žanr zgodovinskih spektaklov, saj so studii začeli na mah razvijati epske zgodovinske filmske projekte z velikimi zgodovinskimi osebnostmi, velikimi zgodbami ter bitkami z zvezdniškimi imeni pred kamero in za njo. Ti so pri nas prišli na spored v lanskem in v začetku letošnjega leta. Prva je bila Troja, ki je iz dva tisočletnega spanja obudila Iliado, nato je švisnil Kralj Arthur, ki se je spopadel z legendo o vitezih okrogle mize, potem pa se je zabliskal še filozofski Alexander, s katerim je Oliver Stone želel prodreti v možgane enega največjih vojaških osvajalcev vseh časov.