Spornost kontracepcijskih metod in uravnavanja rojstev na sploh sega tudi v tista bolj ali manj mračna stoletja, ki so znana po procesih proti čarovnicam. V zapisih o tem času namreč lahko zasledimo tudi ugotovitve, da se je hkrati s čarovniškimi procesi večalo tudi število rojstev ter da so družine z desetimi in več otroki takrat postale običajne, v nasprotju s časom pred tem, pozni srednji vek, za katerega so bile značilne družine s po dvema otrokoma ali tremi otroki. Večje število otrok naj ne bi bilo posledica manjše umrljivosti otrok, ampak posledica dejstva, da so postale do tedaj znane metode kontracepcije nezaželene in jih je tedanja družba, zlasti cerkev, z različnimi pritiski na ženske postopno uspela izkoreniniti. Kako pristranske so bile družbe do ženske, kaže tudi to, da je skoraj vedno v zgodovini veljalo, da je bila, če otrok v zakonu ni in ni bilo, za to kriva ženska, jalovka, prav nikogar pa ni zares zanimalo, ali ni krivec vendarle morebiti tudi moški.