Kljub pogostim trditvam častilcev, da je čarovništvo staro že 400 do 500 let, je bolj verjetno, da izviri današnjega čarovništva segajo v leto 1921, ko je izšlo kultno delo Margaret Murray Čarovniški kult v zahodni Evropi. Njene temeljne postavke so bile: poznosrednjeveški in renesančni procesi proti čarovnicam niso bili samo intelektualni odkloni, temveč tudi izid spopada med krščanstvom in organizirano nasprotno vero. Murrayeva trdi, da lahko nasprotno, čarovniško vero, ki jo sama imenuje "dionični kult," najdemo že v predklasičnih čaščenjih plodne Velike matere in Božjega kralja, utelešenja boga, ki se je pustil obredno ubiti, da bi ljudstvu zagotovil blaginjo in obilno žetev. Po njenih odkritjih je ta dionični kult vse do 17. stoletja ohranil cerkveno hierarhijo, praznovanja, svete kraje in nenavadno sestavo. Preganjane čarovnice naj bi bile organizirane v celicah, ki se jim je reklo "koven" (verjetno skrajšava za konvent). Člani tega kulta naj bi bili tudi nekateri ugledni angleški kralji, Viljem Rufus - božji kralj, utelešeno božanstvo, naj bi v skladu z dionično vero radostno sprejel svojo smrt.