Dr. Danilo Türk je tretji slovenski predsednik. V izražanju je natančen. Dosledno spoštuje slovnico in pravni red. Če oceni, da proceduralna pravila ne dopuščajo, da bi izrekel najbolj samoumevno stvar na svetu, je ne bo izrekel. Zase pravi, da je formalist. Spoštovanje pravne forme jemlje za vrlino, v njegovem besednjaku pa ni prostora za spektakularne, a hkrati nepretehtane bravure. Rezultati letošnjih volitev so znani in uradni. Po konstituiranju državnega zbora ste zopet na vrsti vi. Pogovorili se boste z vodji poslanskih skupin. Letošnja situacija je precej jasna. Lahko rečemo, da bo mandat za sestavo vlade dobil Borut Pahor?Volilke in volilci so jasno izrazili svojo voljo. Vse nadaljnje dejavnosti je treba voditi na način, da bo ta izražena volja uresničena. To velja tako za moja posvetovanja z vodji poslanskih skupin kot tudi za odločitve, ki bodo sprejete v novem državnem zboru. To je tudi primeren trenutek, da skušamo razumeti tehtnost in resnost, s katero je slovensko volilno telo ob volitvah reagiralo. Zanimivo je, da se slovenski volilci vselej izkazujejo kot kritični in skeptični. Ljudje o volitvah resno razmišljajo. Zadovoljen sem s tem rezultatom kot izrazom resnosti. Za primerjavo – če primerjamo naše in avstrijske volitve, ugotavljam, da je bilo v Avstriji precej protestnih glasov, ki so šli v korist ekstremnih strank, kar je razumljivo in legitimno, ni pa posebej odgovorno. Bi v primeru zmage sedanje vladajoče koalicije menili, da odločitev volilnega telesa ni bila tehtna?Sploh ne. Vsako odločitev, ki bi izkazovala določeno jasnost, bi moral vzeti kot tehtno in bi jo moral izvrševati. Kot veste, je bilo v času pred volitvami precej razmišljanj, kakšni hipotetični rezultati lahko nastanejo, kako lahko proces iskanja mandatarja in določanja vlade postane bolj zapleten. Kot hipotetično razmišljanje je bilo to legitimno. Imamo pa jasno situacijo. Volja bi seveda lahko bila jasno izražena tudi v drugo smer. Pred volitvami niste povsem jasno odgovorili na vprašanje, komu podeliti mandat za sestavo vlade – relativnemu zmagovalcu volitev ali tistemu, ki ima boljše možnosti, da sestavi vladajočo koalicijo. Dosedanja praksa je takšna, da predsednik mandat za sestavo vlade podeli relativnemu zmagovalcu. Bi se v vsakem primeru odločili, da mandat za sestavo vlade podelite relativnemu zmagovalcu ali pa so bile možne tudi izjeme? Ste lahko bolj konkretni kot pred volitvami?Ne. Pred volitvami sem moral upoštevati vse možne izide. Dva, ki ste ju omenili vi, pa tudi popolno izenačenost dveh vodilnih strank. Vnaprej ni bilo mogoče izključiti nobene hipotetične situacije. Moral sem si zagotoviti možnost presoje položaja, kakršen bo izšel iz volitev. Ta položaj bi bil lahko bolj zapleten, kot je današnji. V tem primeru bi moral imeti ustrezno svobodo pri določanju pristopa za naprej. Torej bodo pogovori z vodji poslanskih skupin samo še potrditev že izražene volje volilcev. Rekel bi, da zame in za poslanske skupine velja, da je volja volilcev tisto, kar nas vodi. Vse nadaljnje dejavnosti so izvrševanje te volje. Kako točno bodo izgledali ti ukrepi, danes še ne morem reči, ker proces do te stopnje še ni prišel. Lahko torej rečemo, da bo mandatar Borut Pahor?