Ko sem poskusila najti ustrezno poimenovanje, sem imela kar nekaj težav. S slovenskim jezikom ne moremo neposredno prevesti v tuji literaturi uporabljenih izrazov za oba pristopa na način, ki bi dovolj razumljivo prikazal temeljne poudarke obeh, da bi bila razvidna razlika med njima, da bi bralec, bralka lahko že iz samega poimenovanja razbrala pomen, razliko. Terminološki problem sem poskušala rešiti z opisnim poimenovanjem drugega pristopa, ki ga nato uporabljam tudi za poimenovanja drugih konceptov znotraj tega pristopa. Zraven – za večjo razvidnost – navajam tudi angleški izraz. Ker se ta terminologija pri nas šele razvija, ostaja odprta za nadaljnjo diskusijo, razmislek, iskanje novih, bolj ustreznih besed. V obeh pristopih je poudarek na praktikovem reflektiranju – torej razglabljanju, premišljevanju itn. –, vendar je fokus reflektiranja v vsakem pristopu drug. Na »reflektiranju izkustvenega znanja temelječ pristop« (reflective approach) je utemeljil D. Schön (1987, 1991). Z njim postavlja v ospredje praktikovo izkustveno in tiho znanje. Gre za to, da praktik v neposredni praksi – v akciji, kot reče avtor –, reflektira izkustveno znanje, ki temelji na čutnem dojemanju in opazovanju. Praktik postane raziskovalec v kontekstu prakse in pri tem ni odvisen od kategorij formalne teorije in tehnik, temveč konstruira novo teorijo posebnega primera. Za »refleksivni pristop« (reflexive approach), ki sta ga razvili C. Taylor in S. White (2000), uporabljam neposreden prevod, prav tako za ostale, iz tega pristopa izpeljane izraze. Tudi tu je poudarek na reflektiranju, vendar gre za reflektiranje teorije na podlagi izkušnje v praksi. V tem pristopu je poudarjeno, da uporabljamo formalno teorijo v praksi, vendar smo tudi aktivni udeleženci pri njenem oblikovanju. Ne gre za to, da bi jo preprosto aplicirali v praksi, temveč vselej z refleksijo, premišljeno, uporabljamo teoretsko znanje in ga ustrezno dopolnjujemo, razvijamo. Razumevanje specifičnosti vsakega predstavljenega pristopa lahko prispeva k razumevanju procesa integracije teorije in prakse v socialnem delu. Poglejmo, kaj lahko izberemo za socialno delo in za bolj kompetentno ravnanje v praksi.