Mirko Čadonič iz Črnomlja je tokrat razmišljal o odnosu nekaterih državnih ustanov do slovenskega jezika. Razburil ga je cirkus, ki se je naredil okoli Knjižnice Cirila Kosmača iz Tolmina, od katere so zahtevali, da dopis oziroma prošnjo za denar iz enega od evropskih skladov, naslovljen na slovensko državno ustanovo, napišejo v angleščini. Mirko se je izrazil tako, kot bi to povedal njegov srednješolski profesor matematike Modic, da je to pišmevritični odnos do maternega jezika. Take stvari se ne bi smele dogajati. Bral je tudi intervju s profesorjem Jožetom Toporišičem, v katerem je znameniti jezikoslovec izjavil, da bi morali biti voditelji na RTV v večji meri ljudje iz ljubljanskih in kranjskih mestnih območij, ker da tam govorijo jezik, ki je najbližji knjižni normi. Novinarka, ki se je pogovarjala s Toporišičem, je ob tem protestirala in prav je imela. Lep primer, kaj se zgodi, če zadevo v roke vzamejo Ljubljančani, je jezik v oddaji Tistega lepega popoldneva, kjer res pretiravajo z ljubljanščino. Všeč mu je bilo, ko je novopečena poslanka Irglova voditelja opozorila, da mora bolj paziti na jezik.