Sama presaditev kostnega mozga je, kot pravi prim. dr. Pretnar, tehnično zelo enostaven poseg. Bolnik dobiva v obliki transfuzije naravnost v žilo kostni mozeg darovalca. Zapleti se lahko pojavijo po presaditvi. "Pri avtologni presaditvi so težave razmeroma redke, pri alogeni pa se nemalokrat pojavijo zapleti, ki so posledica neskladnosti v imunskih sistemih bolnika in darovalca. Testiramo namreč zgolj HLA sistem tkivnih antigenov, vendar je poleg tega še cela vrsta drugih, ki pa jih ni mogoče testirati. V več kot 50 odstotkih presaditev te vrste se tako lahko pojavi bolezen presadka proti gostitelju, kar enostavno povedano pomeni, da darovalčev imunski sistem bolnika oziroma njegove organe lahko prepozna kot tujek in jih začne uničevati. Reakcija se kaže s spremembami na koži, lahko pa pride tudi do prizadetosti jeter, sluznice prebavil in predvsem črevesja. Ta reakcija je pogostejša pri nesorodni kot sorodni presaditvi in je v znatni meri ,odgovorna' za negativen rezultat presaditve. Bolezen se lahko pojavi že v dveh tednih po presaditvi v akutni ali kronični obliki. Za preprečevanje morajo bolniki dobivati zdravila, s katerimi lahko zavremo delovanje imunskega sistema. Če pa do tega kljub temu pride, je treba zdravljenje še pospešiti," pojasnjuje prim. dr. Jože Pretnar. Okoli dvajset odstotkov bolnikov zaradi te reakcije ali zapletov njenega zdravljenja po presaditvi lahko podleže. Poleg tega lahko pride tudi do primerov, da se levkemija ponovi, čeprav je presaditev uspela. V povprečju se to zgodi pri približno desetih odstotkih bolnikov. Veliko je namreč odvisno od vrste levkemije, bolnikove starosti, darovalca... Statistika kaže, da je desetletno preživetje bolnikov z levkemijo po presaditvi kostnega mozga približno 50- do 60-odstotno.