Letos bodo tako božični kot novoletni prazniki kaj kratki, kajti oboji padejo na soboto in nedeljo. Naporni bodo, brez dvoma, saj zaposleni ne bodo imeli nobenega posebnega prazničnega dne. Kot običajen vikend bi vse skupaj izgledalo, če se ne bi za te naše največje praznike posebej pripravljali že ves mesec. Marsikatera gospodinja je že spekla potico in jo zamrznila pravijo, da ima potem nadev bolj bogato aromo in orehi pridejo bolj do izraza. Tudi nekaj drobnega peciva je že po škatlah, marsikje bodo pa pekli še danes popoldne in bo po vsej hiši prijetno domače dišalo. Včasih so gospodinje, tiste skromnejše, ki si niso mogle privoščiti orehov za potico, za božične dni spekle sadni kruh, ki je bil zaradi sadja sladek, dober in dolgo je ostal svež. Sploh je bil sadni kruh razširjen po vsej Evropi. Vsi narodi ga poznajo, od Italije do Švedske in Anglije. Danes se ga malokrat spomnimo. Pa je zelo dober in še posebej zdrav. No, na mizi naj bi bil puran, pečen v pečici, nadevan tako ali drugače, toda vseeno je tudi, če imamo na mizi malo večjega piščanca, zajčka, jedi, ki jih imajo v družini radi. Zakaj ne bi za ta dan pripravili sladice, ki si jo nekdo od vaših najdražjih posebej želi. Ali pa morda kakšne stare jedi, ki bi jo dobesedno izbrskali iz pozabe. Sploh pa malo preveč damo na kulinariko v tem času in na obdarovanje. Prav je, da so na mizi domače dobrote, to vsekakor, tudi darila so del teh praznikov. Toda naši božični prazniki bi morali biti bolj poduhovljeni. To je čas, ko se moramo ozreti vase, razmisliti o človeški dobroti, o odnosih do svojih najbližnjih. Smo dovolj pozorni do ljudi okrog sebe, jih znamo bodriti v njihovih stiskah in težavah, jim dajemo moč, voljo, razumevanje? Smo dovolj nežni, ljubeznivi, dobrovoljni?! To so dnevi, ko je treba pozabiti na stare zamere, zakopati bojne sekire. Topla beseda, prijazen nasmeh, pozdrav. Poglejmo malo bolj pozorno okrog sebe: je mogoče v naši bližini osamel, star človek, ki mu ne bo nihče ne spekel ne odrezal kosa potice, otrok, ki bo zagotovo ostal brez domačih dobrot. Spomnimo se starih prijateljev, ki so v bolnišnici, preživljajo svoja zadnja leta življenja v domu ostarelih, morda celo privezani na posteljo. Vsaj kratek obisk prijatelja, znanca bi bil zanj najlepše darilo.