PONOVNO OBSEDENA (Bob Logan). Film Repossessed je za Izganjalca hudiča to, kar je film Ali je pilot v letalu? za Letališče in kar je film Gola pištola za policijske thrillerje - obešenjaška parodija z vedno istim pilotom, Lesliejem Nielsenom. Film Izganjalec hudiča 3 nas je nedavno lepo in precej dramatično opozoril, kako so se filmi od Izganjalca hudiča (1973) pa do danes spremenili: če bi namreč lahko rekli, da so v Izganjalcu hudiča nevero (hudiča, vrhovno zlo) izganjali z vero (duhovnik), potem bi morali reči, da v Izganjalcu hudiča 3 nevero (hudiča) izženejo s še hujšo nevero - in če nam ideja, da je mogoče »zlo« odpraviti le s »hujšim« zlom, pove veliko o trenutni socialni poetiki z zob-za-zob fundamentalizmom zastrupljene desnice, potem nam ideja, da nevernika, ki izžene hudiča, uteleša policaj, pove še več o trenutni ideološki nemoči te desnice. Edina vrednost filma Repossessed pa je v tem, da opozarja, kako lahko film spremeni le kopičenje istega, le razkrivanje njegovih zamolčanih peg. In kaj je bilo v Izganjalcu hudiča najbolj zamolčano? Vsekakor predvsem vprašanje, ali predstavlja kritiko patriarhalnega seksizma ali pa le kritiko ekscesnosti, ki jo - resda - generira prav sam patriarhalni seksizem. In čar Izganjalca hudiča 3 je seveda v tem, da predstavlja prav kritiko te »prvotne« neodločnosti. Zato ne preseneča, da je tudi obračun filma Repossessed z obema Izganjalcema hudiča dvostopenjski - socialna kritika Izganjalca hudiča 3 in eksorcistična parodija Izganjalca hudiča. Prvič, kritika dvoumnosti patriarhalnega seksizma in ekscesnosti, ki jo ta generira, se v filmu Repossessed poistoveti s kritiko medijev kot orodja patriarhalnega pop-fašizma: »demonsko seme« v Lindo Blair, satanistko iz Izganjalca hudiča, skoči s televizijskega ekrana. In drugič, parodija »kritizirane« dvoumnosti patriarhalnega seksizma iz Izganjalca hudiča 3 postane v filmu Repossessed parodija patriarhalne deseksuiranosti: duhovnik Lindo Blair - v maniri znane spolne poze/perverznosti - priveže na posteljo, toda največ, kar ji stori, je, da jo fotografira, takoj zatem pa jo, še vedno privezano na posteljo, pahne v live televizijski show, s čimer jo reducira na pogled - in le kaj je seksizem, če ne želja, reducirana na pogled, ki nič ne more? In film Repossessed je tako parodija patriarhalnega seksizma kot feminizma, ki mu gre pogled, ki nič ne more, hoče pa vse, na živce bolj kot posilstvo. Dvoumnost revisited.