Naslednje dopoldne smo se že sprehajali po mestu Hvar. Pred mestom je bilo privezanih in zasidranih toliko jaht kot v najvišji sezoni. Mesto je bilo polno turistov. Hvar je v vsakem letnem času zaželen cilj dopustnikov. Sonce je pripekalo, domačinke so prodajale hvarsko sivko in spominke, na jahtah so se razkazovali ponosni lastniki, mladci in mladenke so se sprehajali po promenadi in se ogledovali – Hvar je že živel svoje poletno življenje. Za tri ure priveza ob obalo je treba plačati 100 kun, dnevni privez pa je trikrat dražji. »Plačajte ali pojdite,« je rekel mornar brezbrižno. Da Hrvati računajo za vsak privez, je navtikom že dobro znano. Med popoldanskim jadranjem proti otoku Biševo smo pojedli dve veliki pici, ki ju je spekla Brigita, in si oblizali prste.