V Sloveniji za hepatitis C (še) ni možnosti brezplačnega anonimnega testiranja, kot ga imamo za HIV, in tako ostaja odkrivanje te bolezni največji problem, medtem ko je samo zdravljenje izredno dobro organizirano, ugotavljajo strokovnjaki. Zato skušajo ljudi k testiranju spodbuditi vsaj z občasno organiziranim brezplačnim testiranjem na terenu (zadnje je bilo oktobra v Ljubljani, Mariboru, Kranju in na Jesenicah). Na teh testiranjih so od leta 2007 zajeli 3108 ljudi, od katerih so okuženost ugotovili pri 70-tih, 2,2 odstotka, kar je veliko glede na to, da je bilo veliko testiranih zgolj naključno mimoidočih. Med njimi je bilo 42 uživalcev drog in tudi 28 takih, ki uživanja niso navajali. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da je verjetno s hepatitisom C okuženega okoli 0,5 odstotka prebivalstva, a veliko okužb je neodkritih. Zgodnje odkrivanje je pomembno zaradi večje učinkovitosti zdravljenja, saj nezdravljena kronična okužba lahko med drugim privede do ciroze jeter (ko pride v poštev le še presaditev jeter), raka in smrti. Okužba se največkrat prenaša s krvjo, a vendarle ne izključno. Zaradi menjave pribora so najbolj ogroženi intervenski uživalci drog, a okužba se lahko prenaša tudi z njuhanjem kokaina, menjavo higienskega pribora, britvic in podobnega, tetoviranjem, prebadanjem in zelo redko s spolnimi odnosi. Testiranje priporočajo tudi vsem tistim, ki so prejemali krvno transfuzijo oziroma imeli večje operativne posege pred letom 1993, ko so uvedli obvezno testiranje krvi darovalcev. V društvu Stigma, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki so tudi pobudniki in izvajalci dosedanjih testiranj, upajo, da bo v Sloveniji sčasoma anonimno testiranje lahko potekalo redno in skozi vse leto.