Domnevamo lahko, da bi bilo teh izdaj ob jasnejših in manj stihijskih stališčih do pornografije dosti več. Deležni smo bili le koščka tistega zdravega, uživaškega, razvratnega vojerizma, ki je v razvitih državah nekaj samoumevnega - in kot tak se je hitro razpršil, čemur je botrovala predvsem izguba trga, kot ugotavlja Janez Peče, ustanovitelj firme Ekstaza, ki je l. 1990 posnela prvi slovenski porno film z naslovom Strah pred letenjem (temu sta sledila še Liftboy in Pohotna Milena), izdala prvi video magazin z zanimivostmi, oglasi in amaterskimi posnetki ter ustanovila prvi sexy phone. Še pred invazijo ameriških številk, ki povzročajo hudo kri Slovencem. »Vse to se mi zdi tako daleč,« pravi gospod Peče, »že leta nisem več v tem poslu. Ekstaza je preteklost, prav tako snemanje domačih porno filmov. Slovenski trg je enostavno premajhen. Tudi na zahodu je zaradi inflacije modelov z vzhoda ter privatne iniciative tovrstna dejavnost popolnoma razvrednotena in le najmočnejši ostanejo v biznisu. Kakovosti je z malo denarja težko zadostiti. No, pa tudi trg je že nasičen. Sploh pa slovenski, saj imamo celo kopico distributerjev porno kaset, ki se nato valjajo vsepovsod, po črpalkah, trgovinah in videotekah. Namesto da bi država podpirala ustanovitev in organizacijo specializiranih centrov za tovrstno dejavnost, z davki onemogoči vsakogar, ki to poskuša.« In kje je rešitev za slovenske pornofile? »Po moje v organiziranih krožkih in klubih, kjer bi se sestajali privrženci tega medija. Vsakdo bi za članarino prinesel recimo pet kaset, revij, knjig in podobnega, kar bi s časom ustvarilo pogoje za razvoj dejavnosti in nastopanje v javnosti. A kaj takega bi organizatorju vzelo čas, kar pomeni denar - in spet smo na začetku.«